 |
|
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
Predavanja Spoštovani, 11.7.2023 Matjaž Koman je direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica, ki je upravljavec Prešernove, Finžgarjeve in Čopove rojstne hiše ter čebelnjaka Antona Janše. Pot kulturne dediščine Žirovnica je prva in najstarejša tematska pot v Sloveniji. S svojo dolžino 10 km povezuje spomenike lokalnega in državnega pomena. Ta edinstvena pot obiskovalcem ponuja aktivno preživljanje prostega časa in odkrivanje bogate kulturne dediščine v vaseh pod Stolom. Gre za izjemno celovito ponudbo kulturnega turizma, ki združuje odkrivanje bogate kulturne dediščine v slikovitih vaseh pod Stolom z raznolikimi aktivnostmi v naravi. 27.6.2023 Jeruzalem, zaključno razmišljanje, v katerem smo poleg vojaških spopadov spremljali reke beguncev in »poklepetali« z dvema izjemnima ženskama, Hanno Arendt in Goldo Meir … da o moških sploh ne govorimo! 20.6.2023 Ob arheoloških izkopavanjih rimskega mesta Neviodunum (danes Drnovo pri Krškem) je bil odkrit mozaični tlak iz 3. ali 4. stoletja z upodobitvijo pisanih marmornih plošč v osrednjem dekorativnem polju. Mozaike s sorodno motiviko poznamo zlasti z območja severne Afrike in so v evropskem prostoru prej izjema kot pravilo. O vrstah kamnin, ki so upodobljene v mozaični tehniki kot tudi o pojavu in možnih pomenih izredno zanimivega trenda, ki se je razvil ob koncu 2. in ob začetku 3. stoletja, bo pripovedovala kustosinja Posavskega muzeja Brežice Jana Puhar. 6.6.2023 16.5.2023 Jeruzalem je podoba našega sveta, hkrati pa brezštevilnim tudi podoba nebeškega Jeruzalema (večnosti). Judom je že 3000 let osrednji simbol njihovega obstoja,
svetost Jeruzalema za krščanstvo ohranja Stara zaveza in Nova Zaveza, v sunitskem islamu je Jeruzalem tretje najsvetejše mesto za Meko in Medino.
Bil je prva qibla, molitvena smer, po islamski tradiciji je Mohamed v Jeruzalemu leta 621 opravil nočno potovanje in se povzpel v nebesa, kjer je govoril z Bogom. 9.5.2023 Predavanje je posvečeno razmišljanju o temu, kako naj se »pogovarjamo« s spomeniki. Prof. M. Popadić je predstavlja različne konceptualne pristope v obravnavi javnih spomenikov in jih postavlja v muzeološko teorijo I. Maroevića. 9.5.2023 Predavanje V. Perko obravnava zgodovino Jeruzalema skozi zgodovinske dogodke in zgodbe o ljudeh, ki so nam poznani iz tradicionalne izobrazbe, od kralja Heroda Velikega, do princa Bar Kohba in Saladina, sultana Sulejmana Velikega pa vse do Moshe Dajana in Golge Meir. Vsi so soustvarili današnji Jeruzalem, sveto judovsko, krščansko in muslimansko mesto, ki je bilo 2-krat uničeno, 23-krat oblegano, 44-krat zavzeto, 52-krat napadeno. Jeruzalem je srčika judovske identitete in sodobna izraelska prestolnica, Palestina pa navkljub temu načrtuje, da bo mesto njen sedež oblasti. 11.4.2023 Predavanje je posvečeno prehrani in kuhanju na prazgodovinski način. Priprava hrane, ki sledi arheološkim in arheobotaničnim raziskavam, je postala ena izmed zanimivih oblik interpretacije preteklosti in izziv za mnoge dediščinske ustanove po svetu. Polona Janežič nam kot ena redkih pri nas odpira vpogled v prazgodovino “skozi” lonec in s kuhalnico in znanje implementira na področju arheologije, gostinstva in turizma. 10.4.2023 20.3.2023 13.3.2023 Značilnosti dediščine in kako se razlikuje od temeljnih znanosti, kot sta npr. zgodovina in arheologija. 27.2.2023 31.1.2023 Predavanje Verene Perko je posvečeno aleksandrijskemu svetilniku, ki je sodil med sedmera gradbena čuda starega sveta. S pomočjo virov se seznanimo z obliko in gradnjo edinstvene pristaniške “infrastrukture”. Predavateljica opiše antično Aleksandrijo in njen pomen v Sredozemlju. Seznani z arheološkimi izkopavanji v antičnem pristanišču in najdbami pod vodo. Izvemo za načrt sodobnega podvodnega muzeja in nebotičnika na mestu aleksandrijskega svetilnika. Nato preidemo v sodobne graditelje, arhitekte, med katere se je ugozdila legendarna iraška arhitektka Zaha Hadid in uspela kot prva ženska, ki je načrtovala muzej v ZDA kot tudi številne dih jemajoče arhitekturne stvaritve po vsem svetu. 17.1.2023 Predavanje je posvečeno rabi kemičnega in biološkega orožja v starem veku, njegovi pripravi in učinkom. Najprej se srečamo s prvo zgodovinsko izpričano sveto vojno v bližini preročišča Delfi, sledimo zgodbi o Skitih, ki so sloveli kot nepresegljivi lokostrelci, nato spremljamo Aleksandra Velikega po poti novih vojaških znanj in nazadnje izvemo kakšen je bil grški ogenj, s katerim so Bizantinci premagali Perzijce. V zaključku pa se skozi mitolški zgodbi o Medeji in Jazonu ter Herakleju prepričamo, da so kemična in biološka orožja uporabljali takorekoč od nekdaj. 6.12.2022 Razstava in monografija PREHRANA V KOPRU IN NA NJEGOVEM PODEŽELJU OD ANTIKE DO KONCA 19. STOLETJA sta nastali v sodelovanju Pokrajinskega arhiva Koper in Pokrajinskega muzeja Koper, dveh ustanov, katerih osnovno poslanstvo je varovanje pisne,
premične in žive kulturne dediščine koprskega območja. Deborah Rogoznica, doktorica zgodovinskih znanosti je arhivistka v Pokrajinskem arhivu Koper. Njeno raziskovalno področje je vezano na gospodarsko-socialno, pravo in politično zgodovino 20. stoletja in na zgodovino kulturnih dobrin istrske regije. Je avtorica več del s področja kulturne dediščine Istre, med katerimi monografije (v soavtorstvu z Z. Bonin) Koprska pisna dediščina (2010), Rodbina Gravisi (2012), Koprska rodbina Grisoni in njene sorodstvene povezave (2016) in urednica zbornika Začetki spomeniške službe v Istri (2015) ter monografije Koper, urbana geneza (2020). Svoje prispevke pretežno objavlja v strokovnih in znanstvenih revijah in publikacijah v Sloveniji, Italiji in Hrvaški. Tina Novak Pucer, etnologinja in profesorica francoskega jezika je kustosinja v Pokrajinskem muzeju Koper, kjer je sprva delovala na pedagoškem in vodstvenem področju, zadnjih deset let pa vodi Etnološki oddelek. Je avtorica več občasnih in stalnih razstav, na katerih javnosti predstavlja različne zvrsti premične dediščine obalno-kraškega območja, ki ga Pokrajinski muzej Koper pokriva s svojim delovanjem, posveča pa se predvsem preučevanje prehranske in tekstilne dediščine. 29.11.2022 Tokrat smo z ugledno gostjo dr. Matejo Nežo Sitar obeležili praznovanje 60-letnice mariborske spomeniškovarstvene službe, ki je vse sodelavce spodbudilo k odločitvi, da ljudem podarijo nekaj tehtnega in trajnega. Lansko leto je izšla težko pričakovana, obsežna in v mnogih ozirih izjemna poljudnoznanstvena monografija s pomenljivim naslovom Dediči prostora, varuhi pomnikov v založništvu ZVKDS. Prelepa knjiga je zasnovana kot potovanje skozi čas in prostor, v katerem je predstavljena bogata kulturna dediščina severovzhodne Slovenije. Prikazan je razvoj spomeniške službe na tem območju in različni konservatorski pristopki od začetkov spomeniške službe, ko so strokovni delavci obiskovali tudi oddaljene kraje na kolesih in mopedih, pa vse do danes, ko se vozijo z avtomobili, zagate spomeniške službe pa zato niso nič manjše. Dr. Mateja Neža Sitar je umetnostna zgodovinarka, ukvarja se s tehnično umetnostno zgodovino, še posebej z raziskovanjem dokumentacijskega in arhivskega gradiva o posegih, ki so bili na spomenikih izvedeni v preteklosti, kar je bila tudi tema njene doktorske disertacije. Posveča se urejanju publikacij o spomeniškovarstvenih temah, kot so konservatorsko-restavratorski projekti, estetska prezentacija stenskih poslikav ali dediščinski pomniki severovzhodne Slovenije itd. Vodi delovno skupino za varstvo in ohranjanje stenskih poslikav na ZVKDS in predava osnove estetike na programu za oblikovanje materialov na Višji lesarski šoli v Mariboru. 25.10.2022 Za izhodišče predavanja o prvi svetovni vojni je dr. Štepec izbral 9 materialnih ostankov vojne: fotografij, predmetov in dokumentov, ki jih bo uporabil za predstavitev drobcev iz življenja v strelskih jarkih in nekaj vplivov, ki jih je prinesla vojna prebivalcem v zaledju. Primarno bo izhajal iz gradiva vezanega na zaledje soškega bojišča in vojno izkušnjo avstro-ogrskih vojakov iz slovenskih nabornih območij. Ob tem bo skušal vsaj deloma odpreti vprašanja, ki se pojavljajo ob izbranem gradivu in z njim povezanimi življenjskimi zgodbami: zakaj se je pravzaprav potrebno ukvarjati z vojno, kakšen je njen pomen za razumevanje 20. stoletja in zakaj je prva svetovna vojna tako dolgo ostala na robu spomina. DR. MARKO ŠTEPEC, muzejski svetnik, je doktoriral z disertacijo Vpliv vojne na življenje civilnega prebivalstva v slovenskih deželah 1914-1918. Zaposlen je v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani, kjer je odgovoren za zbirke in obdobje prve svetovne vojne. Proučuje vsakdanje življenje vojakov in civilistov med prvo svetovno vojno, spominsko krajino in kulturno-zgodovinsko dediščino vojne. Je avtor in soavtor razstav na temo prve svetovne vojne in zgodovine 20. stoletja, med njimi: stalna razstava o prvi svetovni vojni 1914-18 in obdobju med obema vojnama 1918-41, Rojstvo Slovenije, Kolo nasilja, Tam za hribi je tako kot tukaj, Slovenci in prva svetovna vojna, Ko se je prelamljal svet 1914 – 1918, Kaj čudežnega je v vojni, Pot domov, Take vojne si nismo predstavljali, 33 dni - ob stoletnici Države SHS …. Je avtor številnih objav in predavanj na temo prve svetovne vojne. V Muzeju vodi dolgoletni ciklus predavanj z naslovom Sredini večeri prve svetovne vojne, na katerem različni raziskovalci predstavljajo svoje raziskovalne izsledke . Kot scenarist in pripovedovalec je sodeloval pri več filmih različnih producentov o vojni med letoma 1914 in 1918, med njimi pri petdelni dokumentarni seriji ob stoletnici začetka vojne, o slovenski vojni izkušnji pod naslovom Slovenci in prva svetovna vojna 1914-1918, pod okriljem Televizije Slovenije. 6.9.2022 30.8.2022 23.8.2022 16.8.2022 2.8.2022 26.7.2022 19.7.2022 5.7.2022 24.5.2022 O razstavi GORJANCI MED RIMOM IN BIZANCEM 10.5.2022 Dr. Jure Krajšek, kustos arheolog iz Pokrajinskega muzeja v Celju, je na spletnem predavanju predstavil izjemna celjska odkritja, ki so prišla na dan med obsežnimi izkopavanji v zadnjih desetletjih. 9.5.2022 V ponedeljek, 9. maja 2022 ob 10.00 je potekala predstavitev Prirodoslovnega muzeja Slovenije 1. del (zgodovina ustanove). Muzej je predstavil mag. Matija Križnar, paleontolog, muzejski svetovalec. Naslov predstavitve: Od Hohenwarta do mamuta – Vpogled v muzejsko naravoslovje do 20. stoletja. 3.5.2022 Breginjski kot, samosvojo pokrajino na skrajnem zahodu Slovenije, smo poznali predvsem po naravnih lepotah in izjemni stavbni dediščini, ki odseva značilnosti beneškoslovenskega prostora. Čeprav je bilo še pred dvema desetletjema arheoloških najdišč v Kotu le za vzorec, so nove najdbe pokazale,
da je ta prostor igral pomembno vlogo tudi v arheoloških obdobjih, tako v prazgodovini kot rimski dobi in srednjemu veku. 19.4.2022 12.4.2022 Prof. dr. Žarka Vujić je redna profesorica na Oddelku za informacijske in komunikacijske vede na Fakulteti za humanistične in družbene vede v Zagrebu. 26.3.2022 26.3.2022 Prof. Goran Zlodi je izredni profesor na Katedri za muzeologijo Oddelka za informacijske in komunikacijske znanosti na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Je strokovnjak, raziskovalec in predavatelj na področjih muzejske dokumentacije, računalniške obdelave podatkov in digitalizacije ter informacijskih sistemov za muzeje. Kot avtor in soavtor je objavil mnogo znanstvenih del. Sodeluje v hrvaških in mednarodnih projektih iz področja muzeologije, dokumentacije in obdelave podatkov, med drugim je tudi član CIDOC-a, Sveta za dokumentacijo pri ICOM-u, Mednarodnem muzejskem svetu.Je tudi avtor hrvaškega muzejskega informacijskega sistema za dokumentacijo M++ in aktivno sodeluje pri informatizaciji mreže muzejev na Hrvaškem. 21.3.2022 19.3.2022 Prof. Goran Zlodi je izredni profesor na Katedri za muzeologijo Oddelka za informacijske in komunikacijske znanosti na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Je strokovnjak, raziskovalec in predavatelj na področjih muzejske dokumentacije, računalniške obdelave podatkov in digitalizacije ter informacijskih sistemov za muzeje. Kot avtor in soavtor je objavil mnogo znanstvenih del. Sodeluje v hrvaških in mednarodnih projektih iz področja muzeologije, dokumentacije in obdelave podatkov, med drugim je tudi član CIDOC-a, Sveta za dokumentacijo pri ICOM-u, Mednarodnem muzejskem svetu.Je tudi avtor hrvaškega muzejskega informacijskega sistema za dokumentacijo M++ in aktivno sodeluje pri informatizaciji mreže muzejev na Hrvaškem. 15.3.2022 Prof. dr. Nikola Krstović je umetnostni zgodovinar, muzejski svetovalec in docent Seminarja za muzeologijo in heritologijo Filozofske fakultete Univerze v Beogradu in predsednik Nacionalnega komiteja ICOM za Srbijo. 11.3.2022 Profesor Milan Popadić raziskuje teoretično – metodološka vprašanja s področja muzeologije in heritologije ter dediščinske vidike moderne umetnosti in arhitekture. Je avtor več monografij in dobitnik nagrade Lazar Trifunović. Predava na Filozofski fakulteti v Beogradu. Predavanje je posvečeno zgodnjim začetkom muzeologije, ki so bistvenega pomena za razumevanje družbene vloge muzeologije in skrivajo v sebi podobe današnjih muzejev. 3.3.2022 Profesor Milan Popadić raziskuje teoretično – metodološka vprašanja s področja muzeologije in heritologije ter dediščinske vidike moderne umetnosti in arhitekture. Je avtor več monografij in dobitnik nagrade Lazar Trifunović. Predava na Filozofski fakulteti v Beogradu. Predavanje je posvečeno zgodnjim začetkom muzeologije, ki so bistvenega pomena za razumevanje družbene vloge muzeologije in skrivajo v sebi podobe današnjih muzejev. 18.1.2022 Nina Sotelšek, kustosinja iz Mestnega muzeja v Krškem, predstavilja v predavanju izhodišča muzejske dokumentacije, ki naj bi v duhu sodobnega muzeja služila ohranjanju obsežnih podatkov izvornega in muzejskega konteksta ter v kar nejvečji meri omogočala inkluzivno in participatorno dediščinjenje. 29.7.2021 Predavanje doc. ddr. Verene Perko je zasnovano kot uvodno razmišljanje o pomenu in vlogi dediščine v sodobni družbi. Predavanje je namenjeno slušateljem individualnega doktorskega študija heritologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in muzealcem. Podana so teoretična izhodišča o dediščini (po D. Lowenthalu), ki so razširjena na slovenski prostor. Obravnavane so potrebe sodobne družbe po dediščinjenju spričo globalizacije posledičnega izginjanja tradicionalnih vrednot in identitet. 21.5.2021 Dr. Flavio Bonin, kustos v Pomorskem muzeju v Piranu, je strokovnjak za zgodovino in gospodarstvo Beneške republike. V predavanju predstavlja pomen oljčnega olja za življenje in gospodarstvo v Benetkah in zaledju. Predstavlja tudi nekatere vidike sodobnega oljkarstva in pridelovanja olivnega olja v slovenski Istri. Predavanje J. Pirkovič, L. Perko: Plečnikova dediščina Posnetek prinaša dve predavanji s področja Plečnikove dediščine. V prvem predavanju dr. Jelke Pirkovič, priznane strokovnjakinje s področja kulturne dediščine, so predstavljeni vidiki bogatega Plečnikovega opusa s posebnim poudarkom razumevanja, vrednotenja in varovanja njegove dediščine v skladu s potrebami sodobne družbe. V drugem predavanju predstavlja mag. Lucija Perko, industrijska oblikovalka, Plečnikov opus z vidika širšega, evropskega prostora in razkriva manj znane vplive na njegovo delo. 13.3.2021 Marta Alberti, ki živi in dela V Britaniji, se posveča arheologiji za javnost na znamenitem Hadrijanovem zidu. Predstavlja vidike in razloge za razvoj dejavnosti, ki jo imenujemo arheologija za javnost, se pa iz dežele v deželo spreminja in vključuje zelo različne oblike dela z in za javnost. Predavanje je v angleščini. Marta Alberti is an archaeologist and researcher originally from Italy. She lives in the North East of England, and has been working as Site Archaeologist for the Vindolanda Trust, on Hadrian's Wall for the last 6 years. During her time on the Wall, she also published on interactions between people and artifacts, including studies of use-wear analysis. In 2017 Marta started a part time PhD in Heritage Management alongside her archaeological work. Her research now focuses on volunteer participation in archaeological heritage practices on Hadrian's Wall, now and in the past. Today, she is going to discuss the many faces of Public Archaeology in Britain, and in particular on Hadrian's Wall. 13.2.2021 Predavanje prof. Gorana Zlodija, Univerza v Zagrebu, predstavlja v prvem delu predavanja vsebinske in tematske analize ter obdelavo podatkov o kulturni dediščini, v drugem pa možnosti, ki jih strateško zasnovana dokumentacija omogoča za aktivno vključevanje javnosti v muzejsko delo. Predavanje je v hrvaškem jeziku, na zaključku sledi diskusija. 6.2.2021 Predavanje pruži uvid u teorijska polazišta dokumentacije u muzejima i širem baštinskom okružju. Uz ključne pojmove poput podatka, informacije i znanja preispitat će se i pojmovi dokumenta i medija u fizičkom i digitalnom kontekstu. Predstavit će se ključni konceptualni modeli u dokumentaciji kulturne baštine i temeljne vrste entiteta i odnosa koje modeli opisuju. Pružit će se prikaz različitih vrsta standarda za strukturu, sadržaj i vrijednost podataka i predstaviti njihova uloga u uspostavljanju interoperabilnosti u širem baštinskom i globalnom informacijskom okružju. Goran Zlodi je izvanredni profesor na Katedri za muzeologiju, Odsjeka za informacijske i komunikacijske znanosti, Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu. 30.1.2021 Dr. Csaba Szabó predstavlja bogastvo romunske arheološke dediščine in razvoj arheologije za javnost kot dejavnosti, ki v skrbi za dobrobit skupnosti omogoča ohranjanje najdišč in vključevanje arheoloških znanj v sodobno vedenje. Predavanje je v angleškem jeziku. The abstract for the second presentation: Csaba Szabó (1987) is an assistant lecturer at the University of Lucian Blaga, Sibiu (Romania) and research fellow of the University of Szeged (Hungary). His current research is focusing on Roman religious communication and space sacralisation in the Danubian provinces, history of archaeology and classics in Transylvania and public archaeology in Romania. 16.1.2021 2020 je zaznamovala pandemija. V Sloveniji so bile prepovedane kulturne prireditve, muzeji in galerije so se morali že večkrat zapreti. Tudi danes obisk razstav ni mogoč,
vendar se zastavljeni razstavni program odvija bolj ali manj nemoteno. Po slovenskih galerijah in muzejih so postavljene dobre razstave. Tudi take, ki so jih kustosi pripravljali več let.
Zdi se, da bi ena od rešitev iz zagate lahko bil prenos razstav na splet v 360-stopinjski tehniki. Toda kaj se ob tem prenosu dejansko zgodi? Je to še ista razstava, ki sledi kustosovemu
konceptu, ali pa je nastalo nekaj popolnoma drugega? 9.1.2021 Predavanje dr. Valentine Bevc Varl je potekalo v soboto, 9. januarja v sklopu heritoloških izobraževanj, posvečeno je bilo predstavitvi prof. Sergeja Vrišerja, prvega slovenskega muzeologa. 21.12.2020 Predavanje se v uvodu posveča programu, sporočilu in jeziku muzejskih zbirk 16. in 17. stoletja. Obravnava izbrane primerke umetniških del in drugih muzealij iz praške zbirke Rudolfa II (1552-1612) in jih interpretira v luči teoretičnih konceptov in zgodovinskega konteksta. 20.12.2020 Pomemben del kulturne dediščine so tudi zbirke umetnin. Te so od svojega nastanka skozi stoletja doživljale različno usodo, ki je močno vplivala na njihovo vsebino. Med redke ohranjene zbirke v Evropi sodi tudi Galerija slik na Praškem gradu. Na predavanju, ki je vezano na gostujočo razstavo Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu v Narodni galeriji, bomo spregovorili o pomenu in vlogi zbirke ter njeni zgodovini. Ob tem bomo izpostavili glavne protagoniste in skozi izbrane umetnine opozorili na ključne dogodke, ki so vplivali na njeno današnjo podobo. O predavateljici:
|