Objave in predavanja

24.5.2022
dr. Borut Križ: Arheološke Gorjance med Rimom in Bizancem

O razstavi GORJANCI MED RIMOM IN BIZANCEM
Razstava je bila posvečena poselitvi mejnega pogorja Gorjancev nad Šentjernejskim poljem v nemirnih časih pozne antike in zgodnjega srednjega veka, med 3. in 9. stoletjem, ko se je pri nas začelo prvo krščanstvo. Ob zatonu rimskega cesarstva in začetkih preseljevanja narodov je na pobočjih Gorjancev nad vasjo Mihovo presenetljivo obstajalo kar pet utrjenih višinskih naselij, kamor so se pred vdorom barbarskih ljudstev , ki so prodirali proti Rimu, zatekli romanizirani staroselski prebivalci, ki so živeli na rodovitnem območju današnjega Šentjernejskega polja. Na Zidanem gabru, najpomembnejšem naselju, se je nahajala mogočna trdnjava, regionalni vojaški in upravni center ter pomembno zgodnje krščansko središče.
Množico dragocenega nakita, predstavljenega na razstavi, so dopolnjevala še orodja in drobni uporabni predmeti iz vsakdanjega življenja, pa tudi orožje, ter s krščansko simboliko okrašeni kovinski predmeti. Večina predmetov je bila tokrat prvič razstavljenih. Spremljajoči panoji z načrti in fotografijami pa so predstavljali posamezna naselja ter prikazali takratno življenje njihovih prebivalcev, tako kmetijsko kot obrtno dejavnost in religioznost. Hkrati pa so opozorili tudi na vojaški in obrambni značaj teh naselij, ki so nastala na še danes prepišnem ozemlju, prav iz potrebe in kot odgovor na negotove čase prikazanega obdobja.

10.5.2022
dr. Jure Krajšek: Celeja, ženske zgodbe

Dr. Jure Krajšek, kustos arheolog iz Pokrajinskega muzeja v Celju, je na spletnem predavanju predstavil izjemna celjska odkritja, ki so prišla na dan med obsežnimi izkopavanji v zadnjih desetletjih.
Med rimskimi mesti v Sloveniji Celeja še posebej izstopa. Poleg izredno dobro ohranjenega mestnega rastra in arhitekture so se tu ohranili še drugi elementi, ki pričajo o visoko razviti mestni kulturi. Mednje vsekakor sodijo poslikave s katerimi so bile bogato in za današnji okus celo preveč živobarvno okrašene stene bivalnih prostorov. Na njih med drugim najdemo v našem okolju edinstvene figuralne upodobitve in scene. Tako v osemdesetih letih 20. stoletja odkriti odlomki fresk iz Savinove ulice prikazujejo mlajšo žensko z vencem rož v laseh, najverjetneje eno izmed rimskih boginj. Ob arheoloških raziskavah bogato opremljene rimske mestne vile – domusa na Muzejskem trgu leta 2017 so bile odkrite tudi stenske in stropne poslikave na katerih prevladujejo upodobitve žensk v prizorih vezanih na v antiki izredno priljubljene zgodbe iz bogate grško - rimske mitologije.

9.5.2022
mag. Matija Križnar Prirodoslovni muzej Slovenij - 1. del

V ponedeljek, 9. maja 2022 ob 10.00 je potekala predstavitev Prirodoslovnega muzeja Slovenije 1. del (zgodovina ustanove). Muzej je predstavil mag. Matija Križnar, paleontolog, muzejski svetovalec. Naslov predstavitve: Od Hohenwarta do mamuta – Vpogled v muzejsko naravoslovje do 20. stoletja.

3.5.2022
mag. Miha Mlinar: Arheološka preteklost Breginjskega kota

Breginjski kot, samosvojo pokrajino na skrajnem zahodu Slovenije, smo poznali predvsem po naravnih lepotah in izjemni stavbni dediščini, ki odseva značilnosti beneškoslovenskega prostora. Čeprav je bilo še pred dvema desetletjema arheoloških najdišč v Kotu le za vzorec, so nove najdbe pokazale, da je ta prostor igral pomembno vlogo tudi v arheoloških obdobjih, tako v prazgodovini kot rimski dobi in srednjemu veku.
Miha Mlinar je arheolog, muzejski svetnik in kustos v Tolminskem muzeju v Tolminu. Strokovno se ukvarja predvsem s problematiko železne dobe jugovzhodnega alpskega prostora, ob muzejskem delu pa je več kot dve desetletji aktiven tudi na terenu kot vodja arheoloških raziskav na pomembnejših najdiščih v Posočju (Most na Soči, Kobarid, Bovec, Tolmin, Volče, Srpenica, Jerovca, Čadrg, Gradec pri Krnu …). Je (so)avtor več kot 20 arheoloških razstav, številnih znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov ter idejni vodja in avtor kulturnozgodovinske poti Čez Most po modrost po Mostu na Soči. Je član Slovenskega arheološkega društva in Slovenskega muzejskega društva ter aktivno sodeluje z različnimi strokovnimi ustanovami doma in v tujini.

19.4.2022
dr. Peter Turk Situla iz Vač in njen svet

12.4.2022
prof. Žarka Vujić: Ruska in ukrajinska muzeologija in njen vpliv na prof. Antona Bauerja, začetnika zagrebške muzeološke misli in ustanovitelja zagrebških muzeoloških študij

Prof. dr. Žarka Vujić je redna profesorica na Oddelku za informacijske in komunikacijske vede na Fakulteti za humanistične in družbene vede v Zagrebu.
Je avtorica številnih monografskih poglavij ter znanstvenih in strokovnih prispevkov. Sodelovala je tudi na številnih konferencah. Njeni deli Poreklo muzejev na Hrvaškem je leta 2007 prejelo letno nagrado Hrvaškega muzejskega društva, druga knjiga Ullrichov salon ob stoletnici pa je prejela letno nagrado Fakultete za humanistične in družbene vede l. 2011. Njeno uredniško delo obsega knjigo V spomin Iva Maroevića, ki je izšla leta 2009, in raziskave obiskovalcev dediščine leta 2014.
Od vsega so njene raziskave usmerjene v tri raziskovalna področja – zgodovinsko muzeologijo (zgodovina muzejev in zbirateljstva na Hrvaškem), teoretično muzeologijo (zbiralništvo in oblikovanje zbirk, pripisovanje pomena in ustvarjanje dediščine, obiskovalci) in interdisciplinarno področje, ki združuje muzeologijo in umetnostno zgodovino.

26.3.2022
Galerija Matice srpske iz Novega Sada: Razstava Migracije

26.3.2022
Prof. Goran Zlodi: Komunikacija kulturne dediščine, utemeljena na dokumentaciji: online katalogi, virtualne razstave, digitalno pripovedovanje.

Prof. Goran Zlodi je izredni profesor na Katedri za muzeologijo Oddelka za informacijske in komunikacijske znanosti na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Je strokovnjak, raziskovalec in predavatelj na področjih muzejske dokumentacije, računalniške obdelave podatkov in digitalizacije ter informacijskih sistemov za muzeje. Kot avtor in soavtor je objavil mnogo znanstvenih del. Sodeluje v hrvaških in mednarodnih projektih iz področja muzeologije, dokumentacije in obdelave podatkov, med drugim je tudi član CIDOC-a, Sveta za dokumentacijo pri ICOM-u, Mednarodnem muzejskem svetu.Je tudi avtor hrvaškega muzejskega informacijskega sistema za dokumentacijo M++ in aktivno sodeluje pri informatizaciji mreže muzejev na Hrvaškem.

24.3.2022
Članek ddr. Verene Perko: NESKONČNO BOGASTVO ZBIRKE RUDOLFA II. MED MUZEJI, ZNANJEM IN SODOBNO ZNANOSTJO

21.3.2022
Prof. Gloria Valesse, Academia delle Belle Arti Benetke
Vabljeni na drugi letošnji muzeoforum. Naša gostja bo Gloria Vallese,redna profesorica na Accademia di Belle Arti v Benetkah. Tema muzeoforuma: umetnostno-zgodovinski raziskovalni projekt, ki se osredotoča na ponovno odkritje nebesne ikonografije v srednjeveških Benetkah, zlasti na baziliki sv. Marka. Muzeoforum bo potekal v Narodnem muzeju Slovenije-Metelkova, v ponedeljek, 21.3.2022 ob 10.00.

19.3.2022
Prof. Goran Zlodi: Dokumentacija v muzejih in širšem dediščinskem okolju: teoretična izhodišča.

Prof. Goran Zlodi je izredni profesor na Katedri za muzeologijo Oddelka za informacijske in komunikacijske znanosti na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Je strokovnjak, raziskovalec in predavatelj na področjih muzejske dokumentacije, računalniške obdelave podatkov in digitalizacije ter informacijskih sistemov za muzeje. Kot avtor in soavtor je objavil mnogo znanstvenih del. Sodeluje v hrvaških in mednarodnih projektih iz področja muzeologije, dokumentacije in obdelave podatkov, med drugim je tudi član CIDOC-a, Sveta za dokumentacijo pri ICOM-u, Mednarodnem muzejskem svetu.Je tudi avtor hrvaškega muzejskega informacijskega sistema za dokumentacijo M++ in aktivno sodeluje pri informatizaciji mreže muzejev na Hrvaškem.

15.3.2022
Predavanje prof. Nikole Krstovića z Univerze v Beogradu

Prof. dr. Nikola Krstović je umetnostni zgodovinar, muzejski svetovalec in docent Seminarja za muzeologijo in heritologijo Filozofske fakultete Univerze v Beogradu in predsednik Nacionalnega komiteja ICOM za Srbijo.

11.3.2022
Predavanje Milana Popadića: Pred-muzeologija - 2. del

Profesor Milan Popadić raziskuje teoretično – metodološka vprašanja s področja muzeologije in heritologije ter dediščinske vidike moderne umetnosti in arhitekture. Je avtor več monografij in dobitnik nagrade Lazar Trifunović. Predava na Filozofski fakulteti v Beogradu. Predavanje je posvečeno zgodnjim začetkom muzeologije, ki so bistvenega pomena za razumevanje družbene vloge muzeologije in skrivajo v sebi podobe današnjih muzejev.

3.3.2022
Predavanje Milana Popadića: Pred-muzeologija

Profesor Milan Popadić raziskuje teoretično – metodološka vprašanja s področja muzeologije in heritologije ter dediščinske vidike moderne umetnosti in arhitekture. Je avtor več monografij in dobitnik nagrade Lazar Trifunović. Predava na Filozofski fakulteti v Beogradu. Predavanje je posvečeno zgodnjim začetkom muzeologije, ki so bistvenega pomena za razumevanje družbene vloge muzeologije in skrivajo v sebi podobe današnjih muzejev.

18.1.2022
Predavanje Nine Sotelšek: Muzejska dokumentacija - spremljevalka muzeoloških funkcij

Nina Sotelšek, kustosinja iz Mestnega muzeja v Krškem, predstavilja v predavanju izhodišča muzejske dokumentacije, ki naj bi v duhu sodobnega muzeja služila ohranjanju obsežnih podatkov izvornega in muzejskega konteksta ter v kar nejvečji meri omogočala inkluzivno in participatorno dediščinjenje.

13.11.2021
Članek ddr. Verene Perko v Sobotni prilogi Dela: O muzah, spominjanju in muzejih

29.7.2021
Predavanje ddr. Verene Perko: Dediščinska brezpotja

Predavanje doc. ddr. Verene Perko je zasnovano kot uvodno razmišljanje o pomenu in vlogi dediščine v sodobni družbi. Predavanje je namenjeno slušateljem individualnega doktorskega študija heritologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in muzealcem. Podana so teoretična izhodišča o dediščini (po D. Lowenthalu), ki so razširjena na slovenski prostor. Obravnavane so potrebe sodobne družbe po dediščinjenju spričo globalizacije posledičnega izginjanja tradicionalnih vrednot in identitet.

21.5.2021
Predavanje dr. F. Bonin: Oljke in olje

Dr. Flavio Bonin, kustos v Pomorskem muzeju v Piranu, je strokovnjak za zgodovino in gospodarstvo Beneške republike. V predavanju predstavlja pomen oljčnega olja za življenje in gospodarstvo v Benetkah in zaledju. Predstavlja tudi nekatere vidike sodobnega oljkarstva in pridelovanja olivnega olja v slovenski Istri.

Predavanje J. Pirkovič, L. Perko: Plečnikova dediščina

Posnetek prinaša dve predavanji s področja Plečnikove dediščine. V prvem predavanju dr. Jelke Pirkovič, priznane strokovnjakinje s področja kulturne dediščine, so predstavljeni vidiki bogatega Plečnikovega opusa s posebnim poudarkom razumevanja, vrednotenja in varovanja njegove dediščine v skladu s potrebami sodobne družbe. V drugem predavanju predstavlja mag. Lucija Perko, industrijska oblikovalka, Plečnikov opus z vidika širšega, evropskega prostora in razkriva manj znane vplive na njegovo delo.

13.3.2021
Predavanje Marte Alberti: Arheologija za javnost na Hadrijanovem zidu

Marta Alberti, ki živi in dela V Britaniji, se posveča arheologiji za javnost na znamenitem Hadrijanovem zidu. Predstavlja vidike in razloge za razvoj dejavnosti, ki jo imenujemo arheologija za javnost, se pa iz dežele v deželo spreminja in vključuje zelo različne oblike dela z in za javnost. Predavanje je v angleščini.

Marta Alberti is an archaeologist and researcher originally from Italy. She lives in the North East of England, and has been working as Site Archaeologist for the Vindolanda Trust, on Hadrian's Wall for the last 6 years. During her time on the Wall, she also published on interactions between people and artifacts, including studies of use-wear analysis. In 2017 Marta started a part time PhD in Heritage Management alongside her archaeological work. Her research now focuses on volunteer participation in archaeological heritage practices on Hadrian's Wall, now and in the past. Today, she is going to discuss the many faces of Public Archaeology in Britain, and in particular on Hadrian's Wall.

13.2.2021
Predavanje prof. Goran Zlodi:
Sadržajna/tematska analiza i obrada kulturne baštine (en. Subject Analysis and Indexing)
Crowdsourcing i građanska znanost (en. Citizen Science) u području kulturne baštine

Predavanje prof. Gorana Zlodija, Univerza v Zagrebu, predstavlja v prvem delu predavanja vsebinske in tematske analize ter obdelavo podatkov o kulturni dediščini, v drugem pa možnosti, ki jih strateško zasnovana dokumentacija omogoča za aktivno vključevanje javnosti v muzejsko delo. Predavanje je v hrvaškem jeziku, na zaključku sledi diskusija.

6.2.2021
Predavanje prof. Goran Zlodi: Muzejska dokumentacija

Predavanje pruži uvid u teorijska polazišta dokumentacije u muzejima i širem baštinskom okružju. Uz ključne pojmove poput podatka, informacije i znanja preispitat će se i pojmovi dokumenta i medija u fizičkom i digitalnom kontekstu. Predstavit će se ključni konceptualni modeli u dokumentaciji kulturne baštine i temeljne vrste entiteta i odnosa koje modeli opisuju. Pružit će se prikaz različitih vrsta standarda za strukturu, sadržaj i vrijednost podataka i predstaviti njihova uloga u uspostavljanju interoperabilnosti u širem baštinskom i globalnom informacijskom okružju.

Goran Zlodi je izvanredni profesor na Katedri za muzeologiju, Odsjeka za informacijske i komunikacijske znanosti, Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu.

30.1.2021
Predavanje Csaba Szabó: Public Archaeology in Romunia

Dr. Csaba Szabó predstavlja bogastvo romunske arheološke dediščine in razvoj arheologije za javnost kot dejavnosti, ki v skrbi za dobrobit skupnosti omogoča ohranjanje najdišč in vključevanje arheoloških znanj v sodobno vedenje. Predavanje je v angleškem jeziku.

The abstract for the second presentation:
There are 18.000 archaeological sites attested and registered in Romania, discovered in the last century and hundreds of other important discoveries from the 18th/19th century antiquarian traditions. After 1990, the archaeological heritage of the country had no official legal protection, therefore it suffered a terrible loss. The nomination of the Dacian forts and the Medieval fortified churches in the end of the 1990's and the new archaeological law opened a long process of reevaluating and protecting the archaeological heritage of Romania. This process also contributed to various initiatives of public archaeology. In this paper I will present the major steps and transformation of public archaeology in Romania, presenting contemporary trends and initiatives and focusing on further perspectives in this field.

Csaba Szabó (1987) is an assistant lecturer at the University of Lucian Blaga, Sibiu (Romania) and research fellow of the University of Szeged (Hungary). His current research is focusing on Roman religious communication and space sacralisation in the Danubian provinces, history of archaeology and classics in Transylvania and public archaeology in Romania.

16.1.2021
Predavanje Alenke Pirman: To ni razstava. Implikacije prenosa muzejske razstave v 360-stopinjsko tehniko.

2020 je zaznamovala pandemija. V Sloveniji so bile prepovedane kulturne prireditve, muzeji in galerije so se morali že večkrat zapreti. Tudi danes obisk razstav ni mogoč, vendar se zastavljeni razstavni program odvija bolj ali manj nemoteno. Po slovenskih galerijah in muzejih so postavljene dobre razstave. Tudi take, ki so jih kustosi pripravljali več let. Zdi se, da bi ena od rešitev iz zagate lahko bil prenos razstav na splet v 360-stopinjski tehniki. Toda kaj se ob tem prenosu dejansko zgodi? Je to še ista razstava, ki sledi kustosovemu konceptu, ali pa je nastalo nekaj popolnoma drugega?
Alenka Pirman, doktorska študentka heritologije pa tudi dolgoletna urednica spletnih medijev in (so)avtorica prek sto likovnih in desetine razstav z muzejskim gradivom, bo podala nekaj provokativnih iztočnic. Skupaj bomo »obiskali« nekaj domačih primerov t. i. virtualnih razstav na spletu, in nato v moderirani diskusiji izluščili temeljne lastnosti in pasti razstav v 360-stopinjski tehniki.
Namen diskusije je reflektirati naše izkušnje z obiski (ali nemara celo produkcijo) virtualnih razstav in jih analizirati z vidika treh ravni muzejske razstave – kot medija, muzeološkega artefakta in kulturnega produkta.

9.1.2021
Predavanje dr. Valentine Bevc Varl: Predstavitev prof. Sergeja Vrišerja, prvega slovenskega muzeologa

Predavanje dr. Valentine Bevc Varl je potekalo v soboto, 9. januarja v sklopu heritoloških izobraževanj, posvečeno je bilo predstavitvi prof. Sergeja Vrišerja, prvega slovenskega muzeologa.
PREDSTAVITEV PREDAVATELJICE IN TEME:
Novembra 2020 je minilo 100 let od rojstva dr. Sergeja Vrišerja, umetnostnega zgodovinarja, ki je svoje življenje posvetil delu v Pokrajinskem muzeju Maribor, sprva kot kustos, nato pa kot dolgoletni ravnatelj. Bil je velik poznavalec baročne umetnosti in oblačilne kulture, še posebej pa ga je zanimala vojaška zgodovina in z njo povezana dediščina. Sergej Vrišer je delal kot konservator, predavatelj, likovni kritik, muzealec, bil je nadarjen ilustrator in človek širokega znanja in iskrivega duha. Na predavanju bomo predstavili Vrišerjevo strokovno pot in pomen njegovega dela za muzejsko stroko.
Dr. Valentina Bevc Varl je umetnostna zgodovinarka in kustodinja v Pokrajinskem muzeju Maribor. Študirala in doktorirala je na Univerzi v Gradcu v Avstriji. V muzeju spremlja zbirke likovne umetnosti in uporabne umetnosti ter lekarniško zbirko. Je avtorica oziroma soavtorica več stalnih in občasnih razstav Pokrajinskega muzeja Maribor ter asistentka na Oddelku za umetnostno zgodovino UM.
Predavanju je sledila diskusija, vodila jo je Verena Perko.

21.12.2020
Predavanje ddr. Verene Perko: Thetarum mundi Rudolfa II. Muzej, model sveta.

Predavanje se v uvodu posveča programu, sporočilu in jeziku muzejskih zbirk 16. in 17. stoletja. Obravnava izbrane primerke umetniških del in drugih muzealij iz praške zbirke Rudolfa II (1552-1612) in jih interpretira v luči teoretičnih konceptov in zgodovinskega konteksta.

30.11.2020
Prispevek ddr. Verene Perko: Palmira, ljubezen moja

20.12.2020
Predavanje dr. Katre Meke: Okras, zatočišče, plen, dediščina - Praška zbirka in njene mojstrovine

Pomemben del kulturne dediščine so tudi zbirke umetnin. Te so od svojega nastanka skozi stoletja doživljale različno usodo, ki je močno vplivala na njihovo vsebino. Med redke ohranjene zbirke v Evropi sodi tudi Galerija slik na Praškem gradu. Na predavanju, ki je vezano na gostujočo razstavo Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu v Narodni galeriji, bomo spregovorili o pomenu in vlogi zbirke ter njeni zgodovini. Ob tem bomo izpostavili glavne protagoniste in skozi izbrane umetnine opozorili na ključne dogodke, ki so vplivali na njeno današnjo podobo.

O predavateljici:
Dr. Katra Meke je umetnostna zgodovinarka in kustosinja v Narodni galeriji, kjer je zaposlena od leta 2018. V vlogi koordinatorke je sodelovala pri pripravi razstave Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 
© SMD 2006