Objave in predavanja

13.3.2021
Predavanje Marte Alberti: Arheologija za javnost na Hadrijanovem zidu

Marta Alberti, ki živi in dela V Britaniji, se posveča arheologiji za javnost na znamenitem Hadrijanovem zidu. Predstavlja vidike in razloge za razvoj dejavnosti, ki jo imenujemo arheologija za javnost, se pa iz dežele v deželo spreminja in vključuje zelo različne oblike dela z in za javnost. Predavanje je v angleščini.

Marta Alberti is an archaeologist and researcher originally from Italy. She lives in the North East of England, and has been working as Site Archaeologist for the Vindolanda Trust, on Hadrian's Wall for the last 6 years. During her time on the Wall, she also published on interactions between people and artifacts, including studies of use-wear analysis. In 2017 Marta started a part time PhD in Heritage Management alongside her archaeological work. Her research now focuses on volunteer participation in archaeological heritage practices on Hadrian's Wall, now and in the past. Today, she is going to discuss the many faces of Public Archaeology in Britain, and in particular on Hadrian's Wall.

13.2.2021
Predavanje prof. Goran Zlodi:
Sadržajna/tematska analiza i obrada kulturne baštine (en. Subject Analysis and Indexing)
Crowdsourcing i građanska znanost (en. Citizen Science) u području kulturne baštine

Predavanje prof. Gorana Zlodija, Univerza v Zagrebu, predstavlja v prvem delu predavanja vsebinske in tematske analize ter obdelavo podatkov o kulturni dediščini, v drugem pa možnosti, ki jih strateško zasnovana dokumentacija omogoča za aktivno vključevanje javnosti v muzejsko delo. Predavanje je v hrvaškem jeziku, na zaključku sledi diskusija.

6.2.2021
Predavanje prof. Goran Zlodi: Muzejska dokumentacija

Predavanje pruži uvid u teorijska polazišta dokumentacije u muzejima i širem baštinskom okružju. Uz ključne pojmove poput podatka, informacije i znanja preispitat će se i pojmovi dokumenta i medija u fizičkom i digitalnom kontekstu. Predstavit će se ključni konceptualni modeli u dokumentaciji kulturne baštine i temeljne vrste entiteta i odnosa koje modeli opisuju. Pružit će se prikaz različitih vrsta standarda za strukturu, sadržaj i vrijednost podataka i predstaviti njihova uloga u uspostavljanju interoperabilnosti u širem baštinskom i globalnom informacijskom okružju.

Goran Zlodi je izvanredni profesor na Katedri za muzeologiju, Odsjeka za informacijske i komunikacijske znanosti, Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu.

30.1.2021
Predavanje Csaba Szabó: Public Archaeology in Romunia

Dr. Csaba Szabó predstavlja bogastvo romunske arheološke dediščine in razvoj arheologije za javnost kot dejavnosti, ki v skrbi za dobrobit skupnosti omogoča ohranjanje najdišč in vključevanje arheoloških znanj v sodobno vedenje. Predavanje je v angleškem jeziku.

The abstract for the second presentation:
There are 18.000 archaeological sites attested and registered in Romania, discovered in the last century and hundreds of other important discoveries from the 18th/19th century antiquarian traditions. After 1990, the archaeological heritage of the country had no official legal protection, therefore it suffered a terrible loss. The nomination of the Dacian forts and the Medieval fortified churches in the end of the 1990's and the new archaeological law opened a long process of reevaluating and protecting the archaeological heritage of Romania. This process also contributed to various initiatives of public archaeology. In this paper I will present the major steps and transformation of public archaeology in Romania, presenting contemporary trends and initiatives and focusing on further perspectives in this field.

Csaba Szabó (1987) is an assistant lecturer at the University of Lucian Blaga, Sibiu (Romania) and research fellow of the University of Szeged (Hungary). His current research is focusing on Roman religious communication and space sacralisation in the Danubian provinces, history of archaeology and classics in Transylvania and public archaeology in Romania.

16.1.2021
Predavanje Alenke Pirman: To ni razstava. Implikacije prenosa muzejske razstave v 360-stopinjsko tehniko.

2020 je zaznamovala pandemija. V Sloveniji so bile prepovedane kulturne prireditve, muzeji in galerije so se morali že večkrat zapreti. Tudi danes obisk razstav ni mogoč, vendar se zastavljeni razstavni program odvija bolj ali manj nemoteno. Po slovenskih galerijah in muzejih so postavljene dobre razstave. Tudi take, ki so jih kustosi pripravljali več let. Zdi se, da bi ena od rešitev iz zagate lahko bil prenos razstav na splet v 360-stopinjski tehniki. Toda kaj se ob tem prenosu dejansko zgodi? Je to še ista razstava, ki sledi kustosovemu konceptu, ali pa je nastalo nekaj popolnoma drugega?
Alenka Pirman, doktorska študentka heritologije pa tudi dolgoletna urednica spletnih medijev in (so)avtorica prek sto likovnih in desetine razstav z muzejskim gradivom, bo podala nekaj provokativnih iztočnic. Skupaj bomo »obiskali« nekaj domačih primerov t. i. virtualnih razstav na spletu, in nato v moderirani diskusiji izluščili temeljne lastnosti in pasti razstav v 360-stopinjski tehniki.
Namen diskusije je reflektirati naše izkušnje z obiski (ali nemara celo produkcijo) virtualnih razstav in jih analizirati z vidika treh ravni muzejske razstave – kot medija, muzeološkega artefakta in kulturnega produkta.

9.1.2021
Predavanje dr. Valentine Bevc Varl: Predstavitev prof. Sergeja Vrišerja, prvega slovenskega muzeologa

Predavanje dr. Valentine Bevc Varl je potekalo v soboto, 9. januarja v sklopu heritoloških izobraževanj, posvečeno je bilo predstavitvi prof. Sergeja Vrišerja, prvega slovenskega muzeologa.
PREDSTAVITEV PREDAVATELJICE IN TEME:
Novembra 2020 je minilo 100 let od rojstva dr. Sergeja Vrišerja, umetnostnega zgodovinarja, ki je svoje življenje posvetil delu v Pokrajinskem muzeju Maribor, sprva kot kustos, nato pa kot dolgoletni ravnatelj. Bil je velik poznavalec baročne umetnosti in oblačilne kulture, še posebej pa ga je zanimala vojaška zgodovina in z njo povezana dediščina. Sergej Vrišer je delal kot konservator, predavatelj, likovni kritik, muzealec, bil je nadarjen ilustrator in človek širokega znanja in iskrivega duha. Na predavanju bomo predstavili Vrišerjevo strokovno pot in pomen njegovega dela za muzejsko stroko.
Dr. Valentina Bevc Varl je umetnostna zgodovinarka in kustodinja v Pokrajinskem muzeju Maribor. Študirala in doktorirala je na Univerzi v Gradcu v Avstriji. V muzeju spremlja zbirke likovne umetnosti in uporabne umetnosti ter lekarniško zbirko. Je avtorica oziroma soavtorica več stalnih in občasnih razstav Pokrajinskega muzeja Maribor ter asistentka na Oddelku za umetnostno zgodovino UM.
Predavanju je sledila diskusija, vodila jo je Verena Perko.

21.12.2020
Predavanje ddr. Verene Perko: Thetarum mundi Rudolfa II. Muzej, model sveta.

Predavanje se v uvodu posveča programu, sporočilu in jeziku muzejskih zbirk 16. in 17. stoletja. Obravnava izbrane primerke umetniških del in drugih muzealij iz praške zbirke Rudolfa II (1552-1612) in jih interpretira v luči teoretičnih konceptov in zgodovinskega konteksta.

30.11.2020
Prispevek ddr. Verene Perko: Palmira, ljubezen moja

20.12.2020
Predavanje dr. Katre Meke: Okras, zatočišče, plen, dediščina - Praška zbirka in njene mojstrovine

Pomemben del kulturne dediščine so tudi zbirke umetnin. Te so od svojega nastanka skozi stoletja doživljale različno usodo, ki je močno vplivala na njihovo vsebino. Med redke ohranjene zbirke v Evropi sodi tudi Galerija slik na Praškem gradu. Na predavanju, ki je vezano na gostujočo razstavo Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu v Narodni galeriji, bomo spregovorili o pomenu in vlogi zbirke ter njeni zgodovini. Ob tem bomo izpostavili glavne protagoniste in skozi izbrane umetnine opozorili na ključne dogodke, ki so vplivali na njeno današnjo podobo.

O predavateljici:
Dr. Katra Meke je umetnostna zgodovinarka in kustosinja v Narodni galeriji, kjer je zaposlena od leta 2018. V vlogi koordinatorke je sodelovala pri pripravi razstave Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 
© SMD 2006